http://www.racunalniske-novice.com/novice
|
NAZIV PROJEKTA
|
|
Informacijski sistem za spremljanje kakovosti proizvodnje v vinarski industriji
|
|
Kratica projekta
|
ISKVI
|
|
Skupna vrednost projekta
|
157.260,50 EUR
|
|
Pričetek izvajanja projekta
|
01.01.2010
|
|
Zaključek izvajanja projekta
|
31.12.2010
|
|
Opis PROJEKTNIH CILJEV
|
|
Cilj 1
|
Razviti sistem klasifikacije tveganj pri pridelavi in proizvodnji vina po principu FMEA (Failure Mode and Effect Analysis) za izboljšanje kakovosti pridelave in proizvodnje vina
|
|
S pomočjo nove metode FMEA, ki sledi standardoma MIL-STD-1629A in DIN 25448 želimo raziskati tveganja in vzrokov problemov v kar se da zgodnji fazi življenjskega ciklusa proizvodnje vina. Naš namen je preprečiti pojave napak, ki so vzrok reklamacij ter uvesti pravočasne korektivne ukrepe.
|
|
Cilj 2
|
Razviti informacijski model za spremljanje reklamacij in vzrokov za reklamacijo vina ter model za spremljanje reklamacijskih poslovnih dogodkov
|
|
Na podlagi raziskave in analize spremljanja reklamacij želimo razviti model za vnos podatkov o reklamacijah, njihovih vzrokih in relacijske produkcijske baze.
|
|
Cilj 3
|
Razviti analitične postopke za identifikacijo tveganj v proizvodnji ob upoštevanju novo razvite klasifikacije ter sistema za vnos podatkov
|
|
Razviti želimo podatkovne strukture v večdimenzionalnem sistemu, ki bodo uporabljene pri analizi zgodovinskih podatkov. Glede na nabor napak identificiranih s pomočjo razvitega modela, želimo določiti značilnosti napak in stopnjo tveganja ob določeni frekvenci njihovega pojavljanja.
|
|
Cilj 4
|
Razviti metodologijo za napovedovanje tveganj glede na serijo proizvodnje
|
|
Zaključek raziskovalnega dela so napovedovalni modeli, ki jih bo možno uporabiti za napoved deležev reklamacij ter napak na nivoju posamezne proizvedene serije.
|
NAČRTOVANE RAZISKOVALNO RAZVOJNE DEJAVNOSTI
Predloženi raziskovalno razvojni projekt združuje interdisciplinarna znanja s področja informacijskih tehnologij, proizvodnje vina, modelov obvladovanja tveganj in napovednih modelov ter organizacijskih procesov. Interdisciplinarna ekspertna skupina bo naslovila dve pomembni področji: ii) proizvodnja vina in ii) proces stekleničenja in embaliranja. Projekt se sestoji iz 4 ključnih raziskovalnih aktivnosti, ki sodijo v fazo industrijskih raziskav. V nadaljevanju opisujemo ključne raziskovalno razvojne vsebine projekta:
• Razvoj sistema klasifikacije tveganj pri pridelavi in proizvodnji vina po principu FMEA (Failure Mode and Effect Analysis) za izboljšanje kakovosti proizvodnje vina
Klasifikacija tveganj pri pridelavi in proizvodnji vina po metodi FMEA (Arvanitoyannis in Varzakas, 2007) bo v prvem koraku raziskav izhajala iz nabora tveganj, ki je bil podan v raziskavi Christaki in Tzia (2002) za področje pridelave vina, prehrambene kemije in mikrobiologije. Klasifikacija s pomočjo metode FMEA na področju vinarske industrije predstavlja novost v svetovnem merilu ter hkrati omogoča sistematični razvoj celovitega sistema za spremljanje kakovosti.
Model sicer ne podaja pomembnosti posameznih tveganj oz. njihovih uteži, prav tako ni naslovljen proizvodni vidik, zato bo tu jedro našega RR dela in bistveni poudarek sodelovanja različnih strokovnjakov. Proizvodni proces bo smiselno razdeljen na podprocese, za vsak podproces pa bo opredeljena veriga podproces-napaka-vzrok-posledica. Tovrstna veriga bo omogočila identifikacijo povezav in soodvisnosti v sistemu, kar je pomembno za razvoj učinkovite sistemske rešitve. Delo interdisciplinarne ekspertne skupine bo podprto z informacijskim sistemom za podporo skupinskemu odločanju, ki bo omogočilo učinkovito zbiranje idej ter vrednotenje tveganj.
• Razvoj modela za spremljanje reklamacij in vzrokov za reklamacijo vina ter model za spremljanje reklamacijskih poslovnih dogodkov
Osnova za razvoj analitičnih postopkov za identifikacijo proizvodnih tveganj je ustrezno podatkovna baza rekalmacij. Na podlagi analize stanja in obstoječe podatkovne arhitekture bomo razvili okolje in demonstracijski model za vnos podatkov o reklamacijah in vzrokih za reklamacije. Proučijo se procesi tega delnega IS, procesni diagram in skupine podatkov. Kot demonstracijski model se razvije uporabniški spletni vmesnik za vnos podatkov in vzrokov odpovedi v celotni proizvodnji, ki bo povezan z relacijsko podatkovno bazo. Raziskava ustreznih šifrantov, ki bo nastala v fazi klasifikacije tveganj, bo omogočala strukturiran vnos podatkov v demonstracijski model.
Pri modelu rešitve bodo upoštevane smernice napovedanih sprememb v evropskih predpisih, ki predvidevajo sledljivost proizvoda. Model, ki bo raziskan, predvideva v kasnejši razvojni fazi (izven okvira tega projekta) možnost implementacije samostojne aplikacije, delujoče na spletni platformi, ki jo bo možno prenesti na poljuben proizvodni sistem, tudi v drugo proizvodnjo pijač.
• Razvoj analitičnih postopkov za identifikacijo tveganj v proizvodnji ob upoštevanju novo razvite klasifikacije ter sistema za vnos podatkov
Pri analizi možnih tveganj, ki vplivajo na število reklamacij bo izvedena:
- določitev stopnje tveganja, časovni vidik ter soodvisnost v produkcijskem sistemu,
- določitev frekvence tveganj, okoljski učinki na koncentracijo elementov tveganja v končnem proizvodu, učinki tehnologije in porazdelitve kontaminacijskih faktorjev,
- določitev verjetnosti, za identifikacijo tveganja, porazdelitve tveganj in opazovanja.
Razviti analitični sistem bo bodočim uporabnikom omogočal kombinacijo že zbranih podatkov o proizvodnji in finančnih tokovih kakor tudi novo zbranih podatkih o reklamacijah. Razvita metodologija bo implementirana v obliki OLAP orodja oz. analitičnih kock, ki bo tehnološko neodvisno od vira podatkov, na podlagi katerega bo moč pripraviti strukturirane analitične kocke. Z orodjem bo moč združiti raznovrstne vire podatkov glede na zahteve analitičnih postopkov. Sistem bo omogočal uporabo in distribucijo analitičnih kock samostojno (MOLAP), brez povezave z virom podatkov in bo primeren tudi za posredovanje različnih analitičnih podatkov uporabnikom na različnih delih produkcijsko-prodajnega sistema.
Na podlagi raziskav bodo identificirani ključni dejavniki, ki vplivajo na kakovost vina in stopnjo reklamacij tako pri sami proizvodnji kakor tudi v procesu stekleničenja in embaliranja. Interdisciplinarna ekspertna skupina bo podala ustrezen nabor tveganj kakor tudi uteži posameznih faktorjev tveganj. Identificirani dejavniki, z najvišje ocenjenimi utežmi bodo predstavljali osnovo za izboljšavo proizvodnega procesa. Pri tem bo skupina predlagala sistemske rešitve za ključne identificirane dejavnike tveganja. Končni rezultat bo poročilo ter znanstveno preverjeni dejavniki tveganja v sami proizvodnji. Klasifikacija tveganj bo predstavljala osnovo za izboljšavo proizvodnega procesa ter razvoj orodja za analizo tveganj glede na posamezno proizvodno serijo.
• Razvoj metodologije za napoved tveganj glede na serijo proizvodnje
Razvoj modelov napovedi stopnje reklamacij bo temeljil na predhodni analizi, ki bo zagotovila strukturirane podatke o reklamacijah. S pomočjo klasifikacije vzrokov reklamacij bo možno določiti ključne kritične točke v proizvodnem procesu. Glede na pridobljene porazdelitve napak, bo izvedena validacija sledečih modelov: a) Weibull, model: y= 1-exp(-((x/eta)^beta)) ter b) Markovski sigmoidni model MSM, model y= (a*x^b)/(c+x^b). Ob analizi sistema ter ključnih dejavnikov bo možno razviti ustrezen model, ki bo omogočal napovedi stopnje reklamacij ter identifikacijo ključnih vzrokov. Pri določitvi vrednosti parametrov modelov bodo uporabljene metode: a) Kaplan-Meier za ocenitev funkcije tveganja, b) Rang regresija RRY, c) MLE (maximum likelihood estimator) za določitev ocene parametrov, z največjo verjetnostjo glede na vhodne podatke, č) Uporaba empirične klasifikacije ocenitve parametrov limitnih vrednosti, d) Algoritem Levenberg-Marquardt za prilagajanje krivulj. Napoved deležev reklamacij ter napak bo uporabljena pri napovedi kvalitete proizvedenih serij.
IZHODIŠČE PROJEKTA IN KRATEK OPIS
Povod za pripravo razvojno – raziskovalnega projekta je bila splošna ugotovitev nujne potrebe po načrtnem razvojno raziskovalnem delu v podjetju PRONET. Že dlje časa ugotavljamo zasičenost trga z rešitvami, ki pokrivajo klasične poslovne procese v poslovnih sistemih in hkrati pomanjkanje aplikativnih zahtevnejših specifičnih informacijskih rešitev. Podjetje potrebuje nove inovativne produkte s katerimi bo ustvarjalo višjo dodano vrednost in diverzificiralo svoj portfelj klasičnih poslovnih produktov.
Po drugi strani podjetje PRONET razpolaga z izkušenimi kadri,od 15 zaposlenih jih je kar 8 z visoko izobrazbo s področja informacijskih tehnologij in načrtovanja informacijskih sistemov. Nujno je del svojih kadrovskih kapacitet usmeriti v načrten razvoj novih produktov.
Ob iskanju tržnih niš, kjer bi lahko s svojimi strokovnjaki svoje znanje in izkušnje bolje in koristneje uporabili, in hkrati brez prevelike potrebe po lokalizaciji produktov, informacijski sistem razširili tudi na tuje trge, smo med več možnostmi, analitično prišli tudi do potreb oz. pomanjkanju visoko zahtevnih in tehnološko podprtih informacijskih sistemov v proizvodnji vinarske industrije oz. v industriji pijač.
Temu je botrovala tudi naša že obstoječa povezava s strokovnjaki na akademskem področju (enologija, tehnologije procesov, modeliranje napovedi), ki pa je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za razvoj doslej nikoli nismo uspeli angažirati za skupen razvoj.
Kljub temu, da je vinarstvo tradicionalna panoga, pa je vrhunska pridelava in proizvodnja vina danes izjemno tehnološko podprta in napredna Proizvajalci vina so postavljeni pred zahtevo po zagotavljanju stalne vrhunske kakovosti. Reklamacije v proizvodni vina bistveno vplivajo na ugled blagovne znamke in samega proizvajalca, zato jih je potrebno minimalizirati oz. povsem odpraviti. Na tem področju je dejavna tudi znanost, še posebej na področju kvantitativnih analiz in obvladovanju procesov kakovosti v proizvodnji pijač, hrane.
Junija 2006 je Evropska Komisija objavila reformo tržne organiziranosti proizvodnje vina s katero želi povečati med drugim povečati konkurenčnost evropskih proizvajalcev vina, krepiti kakovost in pozicionirati evropska vina kot najboljša na svetu ter okrepiti skrb za okolje v proizvodnji vina. Po poročilu Evropske komisije iz leta 2008 60% vinske proizvodnje v EU predstavljajo kakovostna vina, 40% namizna vina. Ta vina imajo večje težave pri prodaji, zato je nujna preusmeritev v višji kakovostni razred.
Po drugi strani pa so v proizvodnji vina informacijski sistemi in produkti še slabo razviti, neraziskano je zlasti področje upravljanja s tveganji in kakovostjo.
Hkrati pa se na področju informacijskih tehnologij pojavljajo nova orodja, ki omogočajo razvoj tako kompleksnih modelov.
Spremljanje kakovosti in sistematično obvladovanje napak je možno le ob zajemanju in analiziranju podatkov in ustrezni informacijski podpori. Potreben je celovit informacijsko podprt pristop spremljanja odklonov in modelov obvladovanja vzrokov in tveganj, ki jih povzročajo. Gre za kompleksnem raziskovalno –razvojni izziv, ki ga je možno obvladati le s kombinacijo interdisciplinarnih znanj. Zato s projektom združujemo:
- Informacijska znanja lastnih strokovnjakov iz podjetja PRONET in zunanjih strokovnjakov
- Raziskovalno izkušnjo zunanjih znanstvenikov/strokovnjakov za agrarno ekonomiko in organizacijo
procesov Univerze v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede , Katedra za agrarno ekonomiko in razvoj podeželja in Fakulteta za organizacijske vede.
NAČRT IZVEDBE PRIJAVLJENEGA PROJEKTA
Izvedba projekta bo potekala po principih projektnega managementa prilagojenim potrebam razvoja na področju informacijskih tehnologij. Projekt je razdeljen v 11 aktivnosti, ki si sledijo logično glede na raziskovano –razvojni proces projekta. Vsaka posamezna aktivnost vodi v konkretne rezultate, ki so predstavljeni v akcijskem načrtu v obrazcu št. 5.
A1 Vzpostavitev interdisciplinarne razvojne skupine
Namen aktivnosti je aktivirati . motivirati in uskladiti pričakovanja in naloge celotne interdisciplinarne razvojne skupine. Vsak član se seznani s celotno projektno dokumentacijo, na skupnem uvodnem sestanku pa se pojasnijo cilji in pričakovanja. V prvem mesecu vodja projekta izdela natančen načrt izvedbe projekta z jasnimi zadolžitvami posameznih članov. Dogovori se način dela in medsebojnega komuniciranja.
A2 Raziskava podrobnih potreb potencialnih uporabnikov in razvoj specifikacije celovitega sistema za spremljanje kakovosti proizvodnje vina
Namen aktivnosti je podrobna analiza potreb pri zagotavljanju kakovosti in upravljanju z reklamacijami v proizvodnji vina. Zbrati in strukturirati je potrebno vse obstoječe znanje o vzrokih za reklamacije, tako iz dosegljivih obstoječih raziskav kakor tudi z dodatnimi analizami pri potencialnih uporabnikih.
Vzporedno se v okviru te aktivnosti razvije zasnova specifikacije potencialnega celovitega sistema za spremljanje kakovosti proizvodnje vina. Pri tem se opredeli struktura in analizira možne tehnološke pristope k razvoju modela podpornega informacijskega sistema.
A3 Klasifikacija tveganj pri pridelavi in proizvodnji vina po metodi FMEA
Namen aktivnosti je strukturiranje klasifikacije ter določitev prioritet kritičnih faktorjev pri proizvodnji vina. Pri tem je potrebno tesno sodelovanje obeh raziskovalcev v skupini, še posebej raziskovalca zadolženega za metodologije in modele ter raziskovalca s področja agronomske proizvodnje.
A4 Razvoj demonstracijskega modela za spremljanje reklamacij in vzrokov za reklamacijo vina
Na podlagi analize stanja in obstoječe podatkovne arhitekture se razvije okolje in demonstracijski model za vnos podatkov za spremljanje reklamacij in vzrokih za reklamacije. Pripravijo se procesi tega informacijskega okolja, procesni diagram in skupine podatkov. Zasnuje se model uporabniškega vmesnika spletne platforme, ki bo omogočila vnos vzrokov odpovedi v celotni proizvodni in produkcijski mreži končnega uporabnika.
A5 Razvoj demonstracijskega modula za spremljanje reklamacijskih dogodkov
Namen aktivnosti je analizirati procese, opredeliti specifikacijo podatkovnega modela in relacij, razviti arhitekturo programske opreme in izdelati model uporabniškega vmesnika za spremljanje reklamacijskih dogodkov.
A6 Razvoj analitičnih postopkov za identifikacijo tveganj v proizvodnji in razvoj sistema za izvedbo analitičnih postopkov za identifikacijo tveganj
Namen aktivnosti je razviti postopke in vzpostaviti okolje za podporo izvedbe analitičnih postopkov identifikacije tveganj.
A7 Priprava zgodovinskih podatkov za analizo ključnih vzrokov za reklamacije
Namen aktivnosti je pridobiti in ustrezno strukturirano pripraviti zgodovinske podatke za izvedbo analize modelov ter s tem preskusiti uporabnost in zanesljivost metode, kakor tudi delovanje demonstracijskega modela.
A8 Razvoj metodologije za napoved tveganj glede na serijo proizvodnje
V okviru te aktivnosti se izvede validacija obstoječih modelov za napoved kritičnih točk v proizvodnem sistem in analiza pripravljenih zgodovinskih podatkov. Na nosovi analize bodo razviti novi modeli in optimizirane napovedne metode. Sledi izdelava specifikacija prediktivnih algoritmov za zgodnjo identifikacijo kritičnih točk v proizvodnem sistemu.
A9 Validacija demonstracijskega modela
Demonstracijski model sistem za spremljanje kakovosti proizvodnje v vinarski industriji bo podvržen preverjanju funkcionalnosti ter preizkusu razvitih napovednih modelov. Za ta namen se izdela specifikacija preizkusa in analiza.
A10 Diseminacija rezultatov
Pomemben del projekta predstavlja razvoj aplikativnih raziskovalnih metod in njihova informatizacija, ki je na področju vinarstva še povsem nova. Zaradi navedenega je smiselno o raziskovalnih rezultatih informirati zainteresirano strokovno javnost ter potencialno ciljno skupino s katero bi po uspešnem zaključku tega projekta nadalje razvijali uporabniške prototipne izvedenke. Predvidena je vsaj 1 skupna objava znanstvenega članka celotne interdisciplinarne razvojne skupine in izdelava projektne spletne strani. Pri tem se bo upoštevalo navodila informiranja in obveščanja zahtevana za vse projekte, ki se financirajo s sredstvi ESRR.
A11 Koordinacija, vodenje in spremljanje projekta
Zaradi raznovrstne sestave interdisciplinarne razvojne skupine in kompleksnosti projekta je pomembno učinkovito vodenje in upravljanje projekta. Zaradi navedenega je postavljena jasna struktura, izdelan bo podroben izvedbeni načrt, dogovorjen bo sistem projektnega dokumentiranja in poročanja. Za finančno spremljanje projekta bo odprto posebno stroškovno mesto. Interdisciplinarna razvojna skupina bo za podporo projekta uporablja lastno internetno aplikacijo za projektni management.
TRŽIŠČE
Nov produkt IKSVI , ki se bo kot posledica projekta razvili predvidoma v naslednjih letih so namenjeni trženju v panogi proizvodnje vina. Z nadaljnjim razvojem in dodelavami sekundarni trg predstavlja tudi vsa druga industrija pijač. Ključni kupci so proizvajalci vina oz. vse večje vinske kleti, katerih cilj je dvig kakovosti vina. Kakovost in optimizacija proizvodnje sta ključna elementa konkurenčnosti v tem sektorju.(vir:http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=MEMO/06/245&format).
Po nam dostopnih podatkih podobnega produkta podprtega z znanstveno metodologijo na trgu ni.
Potencialno tržišče
Proizvode bomo po izdelanih kasnejših prototipih (izven tega projekta) tržili v 3 fazah na različnih trgih, saj bodo produkti neodvisni od lokalne zakonodaje in jezikovno enostavno prenosljivi. Pri tem si bomo pomagali s poslovnimi partnerji in sicer:
I. Faza: Slovenija
II. Faza: nerazviti trgi EU in trgi bivše Jugoslavije (Sani Dolar in Igor Medič za trge na področju bivše Jugoslavije, kjer partner na teh trgih nastopa že več kot 10 let)
III. Faza: tretji trgi, prednostno ZDA, JAR, Rusija, Ukrajina (Alpha Security ZDA, kjer nastopa že 25 let; Reinhard Pisec za področje Afrike in Rusije )
Vir raziskav: podatki GZS, podatki institucijami, ki za vinarje organizirajo ocenjevanja in sejme, http://www.wineintro.com/regions/, http://www.americanwineries.org/, http://www.wineweb.com/mapeuro.html, http://www.internetwineguide.com/structure/ww/v&w/africa/sa/vwsa.htm
Ocenjena velikost potencialnega tržišča in pričakovan tržni delež
Velikost tržišča je majhna, saj zajema samo vinarske obrate vinorodnih deželah, a je zaradi specializacije in relativne »lokalne neobremenjenosti« IKSVI zelo zanimiv produkt tudi globalno.
Slovenija: panoga 011 in 01.210 (po SKD) s > 10 zaposlenih; 17 podjetij, 20% tržni delež v roku 3-5 let 4-5 kupcev
Nerazviti trgu EU in trgi bivše Jugoslavije : cca 100 proizvajalcev, rastoča potreba po nadzoru kakovosti, okoli 10% tržni delež (10 podjetij roku 3-5 let)
Tretji trgi, prednostno ZDA, JAR, Rusija, Ukrajina, kjer trend rasti , okoli 0,2-0,3% tržni delež (okoli 30 podjetij v roku 3-7 let)