• // PRONET prejemnik certifikata bonitetne odličnosti AAA //
  • // Accounting Box - prvi in edinstven ProGRAM v Sloveniji //
  • // PRONET Kranj je za uspešno poslovanje prejel certifikat Excellent SME Slovenia. //
  • // Naredite Backup in zaščitite svoje podatke s storitvijo SecureDataVault (iStor) //
  • // Pro CRM - rešitev v oblaku z najboljšim razmerjem cena/kvaliteta //
Takoj PREIZKUSITE AccountingBox in spoznajte 3 ključne prednosti

Vezana knjiga računov in davčna blagajna

Rubrika: RAČUNOVODSTVO IN FINANCE
Ključne besede: davčna blagajna, gotovinska blagajna,  vezana knjiga računov
Vir: FURS, http://www.racunovodja.com
Datum: 04 2015

 

Najpogostejša vprašanja in odgovori:

1. Kateri predpisi določajo uporabo vezane knjige računov?
Uporabo vezane knjige računov določa 31. a člen Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). Podrobneje je vsebina, oblika in način potrjevanja vezanih knjig računov določena s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu potrjevanja vezane knjige računov (Uradni list RS, št 2/15).

2. Kakšna je razlika med vezano knjigo računov in navadnimi (nepotrjenimi) obrazci paragonskih blokov?
Paragonski bloki nimajo prenatisnjenih zaporednih številk. Sledljivost izdanih računov v tem primeru ni zagotovljena. Vezana knjiga računov ima zaporedne številke in je overjena s strani DURSa. Kar pomeni, da je nadzor nad izdanimi računi večji. Iz vezane knjige računov namreč ne sme »izginiti« noben račun.

3. Do kdaj se lahko uporabljajo navadni (nepotrjeni) obrazci paragonskih blokov?
Obstoječe (nepotrjene) obrazce paragonskih blokov lahko zavezanci uporabljajo do vključno 30.01.2015.

Po 02.01.2016 pa boste morali pri poslovanju z gotovino uporabljati davčno blagajno. Vezana knjiga računov se bo uporabljala le v izjemnih primerih in sicer ko gotovinska blagajna ne bo na voljo. To velja v primeru denimo lanskoletnega žledoloma, ko ni bilo električne energije ali pa pride do tehnične okvare na blagajni ipd.

4. Ali moram izdati račun iz vezane knjige računov, če mi kupec računa ne plača z gotovino?
Ne. Račun iz vezane knjige računov je potrebno izdati le v primeru izdaje računov, ki so delno ali v celoti plačani z gotovino. Plačila z gotovino so plačila z bankovci in kovanci, ki so v obtoku kot plačilno sredstvo, plačila s plačilno ali kreditno kartico, čekom ter drugimi podobnimi načini plačila.

5. Kako dolgo je potrebno hraniti vezano knjigo računov?
Zavezanec mora v vezani knjigi računov hraniti vse izvorne podatke in vse poznejše spremembe izvornih podatkov, če je do takšnih sprememb prišlo, 10 let od dneva izdaje zadnjega računa iz vezane knjige računov.

6. Kje in kdaj bo možno nabaviti vezano knjigo računov?
Vezane knjige računov bodo na razpolago v knjigarnah, predvidoma zadnji teden meseca januarja 2015.

7. Kdaj mora zavezanec potrditi vezano knjigo računov pri finančni upravi?
Zavezanec za davek mora vezano knjigo računov pri finančni upravi potrditi pred prvo izdajo računa iz vezane knjige računov.

8. Na kakšen način zavezanec potrdi vezano knjigo računov pri finančni upravi?
Zavezanci za davek, za katere je predpisano vlaganje davčnih obračunov, napovedi in drugih vlog oziroma obrazcev elektronsko, preko portala eDavki, morajo vezano knjigo računov potrditi elektronsko preko portala eDavki z vpisom serijske številke vezane knjige računov. Ostali zavezanci za davek vezano knjigo računov predložijo v potrditev osebno na finančnem uradu ali elektronsko preko portala eDavki.

9. Kakšne so sankcije, če računa ne izdam iz vezane knjige računov?
V primeru izdaje računa v nasprotju s prvim odstavkom 31.a člena ali nezagotovitve hrambe izvornih podatkov in vseh poznejših sprememb izvornih podatkov v vezani knjigi računov, če je do takšnih sprememb prišlo (četrti odstavek 31.a člena ZDavP-2), se globo od 3.000 do 10.000 eurov sankcionira za prekršek posameznik, z globo od 20.000 do 70.000 eurov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 50.000 do 150.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 70.000 do 250.000 eurov.

Z globo od 1.500 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Z globo od 2.000 do 6.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se odgovorna oseba pravne osebe za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 4.000 do 10.000 eurov.

10. Ali lahko izdajam račune pri gotovinskem poslovanju s pomočjo programskega paketa Word oziroma Excel?
Ne. V tem primeru je potrebno izdati račun iz vezane knjige računov ali uporabiti računalniški program oziroma elektronsko napravo v skladu z 38. členom ZDavP-2 (z revizijsko sledjo o izdanih računih). Word oziroma Excel (brez dodatnega programiranja) ne omogočata izdaje računa v skladu z 38. členom ZDavP-2. V primeru, da je Wordu oziroma Excelu narejena aplikacija, ki omogoča vodenje revizijske sledi o izdanih računih v skladu z 38. členom ZDavP-2 pa je za izdajo računov možno uporabiti tudi Word ali Excel.

11. Kakšno prednost ima (elektronska) gotovinska blagajna pred paragonskimi bloki oz. vezano knjigo računov?

Predvsem vam ni potrebno zneskov seštevati na roke, lahko si nastavite stroškovna mesta oziroma profitne centre. To vam zagotavlja, da lahko zelo natančno ocenite koliko prihodkov ste ustvarili z nekim izdelkom oziroma storitvijo. Zelo hitro lahko ocenite, kdo so vaši najboljši kupci in podobno. Gotovinske blagajne omogočajo vodenje revizijske sledi o izdanih računih.

12. Kakšna je razlika med virtualno in fizično blagajno?
Fizična blagajna je posebna naprava s pomočjo katere izdajate račune. Gre za zaprt elektronski sistem na katerem so tipke s pomočjo katerih izbirate izdelke, količine in cene ter na osnovi izbranih podatkov kupcu izdate račun. V večini primerov gre za sisteme, ki so predstavljeni.

Virtualne blagajne zagotavljajo, da s pomočjo obstoječe infrastrukture (računalnika, tablice, pametnega telefona,…) izdelate račun za svojega kupca. Te blagajne se lahko namestijo na vaš računalnik ali pa so rešitve v oblaku. Slednje zagotavljajo, da lahko do blagajne dostopate kjerkoli in kadarkoli. Dovolj je že, da imate dostop do interneta računalnik ali tablico oziroma pameten telefon. V večini primerov ne zahtevajo nekih posebni pred nastavitev sistema.

13. Sem sobodajalec in imam več dejavnosti. Ali lahko uporabljam eno blagajno za vse dejavnosti? Kako je potem z elektronsko knjigo gostov?
Blagajno lahko uporabljate za vse dodatne dejavnosti. V blagajno enostavno vnesete seznam vaših izdelkov ali storitev in izdajate tudi račune iz naslova drugih dejavnosti, ne zgolj iz dejavnosti sobodajalstva. V primeru da uporabljate ProGOST elektronsko knjigo gostov, se podatki o opravljeni storitvi prenočišč in turistične takse prenašajo na račun avtomatično. Na ta način se izognete dvojnemu vnosu. Na račun lahko tudi dodajate postavke (zaračunate dodatno ležišče v sobi, zajtrk, prevoz, kosilo, internet, sposoja koles ipd.).

14. V Pronetu imate blagajno, ki je povezana s knjigo gostov – lahko nekaj več informacij na to temo?
Accounting Box je povezan tudi z elektronsko knjigo gostov ProGOST, ki je povezana tudi s policijskim eGostom za potrebe prijave gostov na policiji. Za izbrane goste se avtomatsko kreira račun, katerim lahko dodajate še dodatne postavke na računu (internet, prevoz, kosilo…). Na voljo je več edicij ProGOSTa, dodaten opis in pa cenik je na voljo na spletni strani http://pronet-kr.si/Produkti/e-Sobodajalci.aspx.

15. Kje lahko preizkusimo elektronsko knjigo gostov, ki je povezana z blagajno?
ProGOST je na voljo 1 mesec brezplačno. Zahtevek za registracijo izpolnite na spletni strani: http://www.pronet-kr.si/Prijava-za-uporabo-aplikacije-ProGOST.aspx

Dodatne informacije lahko pridobite pri njihovih prodajnikih na telefonu 04 2 800 800 ali na prodaja@pronet-kr.si.