• // PRONET prejemnik certifikata bonitetne odličnosti AAA //
  • // Accounting Box - prvi in edinstven ProGRAM v Sloveniji //
  • // PRONET Kranj je za uspešno poslovanje prejel certifikat Excellent SME Slovenia. //
  • // Naredite Backup in zaščitite svoje podatke s storitvijo SecureDataVault (iStor) //
  • // Pro CRM - rešitev v oblaku z najboljšim razmerjem cena/kvaliteta //
Takoj PREIZKUSITE AccountingBox in spoznajte 3 ključne prednosti

Ugovor zoper izvršbo
Kako podati ugovor zoper sklep o izvršbi?

Rubrika: RAČUNOVODSTVO IN FINANCE
Ključne besede: Kaj je izvršba, Razlogi za ugovor zoper izvršbo, Predlog za izvršbo, Sodna taksa pri ugovoru, Ugovor zoper izvršbo
Vir: Informiran.si
Datum: 11 2013

 

Izvršba je sodni postopek, v katerem upnik preko sodišča terja izplačilo svojega dolga. V pogovornem jeziku v takšnem primeru pogosto slišimo, da so dolžniku "zablokirali račun".

Najprej naj poudarimo, da v vsakem primeru svetujemo, da dolžniki svojim upnikom redno plačujete svoje račune.

Sploh v trenutnih razmerah, ko lahko za marsikatero podjetje plačan ali neplačan račun pomeni razliko med obstojem in propadom.

Vendar pa je potrebno vedeti, da se dogaja tudi, da upnik terja izplačilo terjatev preko izvršbe, čeprav do izplačila ni (oz. ni več) upravičen. V takem primeru ima dolžnik možnost, da zoper sklep o izvršbi poda ugovor.

Naslednji članek opisuje, kako se poda ugovor zoper izvršbo, v katerih primerih je to najbolj pogosto mogoče storiti, kakšni so stroški ugovarjanja, kaj je ugovor tretjega in kaj storiti, če se upnik in dolžnik o dolgu dogovorita sama.

 

Na kratko. Kaj sploh je izvršba?

Izvršba je sodni postopek, v katerem upnik preko sodišča svojega dolžnika terja za izplačilo njegovega dolga (najpogosteje gre za neplačan račun, preživnino, ipd.).

Tako lahko upnik zahteva bodisi, da se dolžniku zablokira njegov transakcijski račun, ter poplačilo iz sredstev, ki jih ima dolžnik na računu, ali pa da se zasežejo njegove premičnine, nepremičnine, vrednostni papirji,... in se dolg poplača s prodajo le-teh.

Največkrat gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine (računa, menice, ipd.), ki ga upnik vloži na Centralnem oddelku za verodostojno listino (COVL). Lahko pa upnik vloži izvršbo tudi na podlagi izvršilnega naslova (sodbe, notarskega zapisa,...) preko predloga, ki ga pošlje neposredno na sodišče (e-obrazci za izdelavo predlogov za izvršbo - kliknite tu).

 

Kako vem, da je upnik zoper mene podal predlog za izvršbo?

Najprej se morate vprašati, ali imam upnike, ki jim že dolgo časa dolgujem določeno plačilo?

Če je odgovor da, potem se morate zavedati, da je zgolj vprašanje časa, ko bo Vaš upnik izgubil potrpljenje in svoj dolg izterjal po sodni poti. Zato je najbolje, da svoj dolg poravnate, preden do tega sploh pride. V tem primeru boste zelo verjetno morali poleg plačila dolga poravnati tudi stroške izvršbe in zamudne obresti.

Če dolžnik zoper Vas sproži postopek izvršbe, prejmete sklep sodišča o izvršbi, v katerem so navedene Vaše obveznosti, njihova višina in ostale podrobnosti o postopku.

Če je izvršba upravičena, je pametno dolg poravnati v 8 dneh po prejemu sklepa, ter o tem obvestiti sodišče.

e-obrazec: Predlog za ustavitev izvršbe, ker je dolžnik svoj dolg poplačal

 

Kaj če dolžniku ne dolgujem ničesar?

Včasih pa se zgodi tudi, da terjatev upnika ni upravičena. Bodisi od njega niste naročili in prejeli nobene storitve, bodisi ste vložili reklamacijo ter mu naročeni izdelek vrnili, ipd.

Pogosto se zgodi tudi, da upnik s terjatvijo čaka predolgo in terjatev zastara.

V tem primeru imate običajno 8 dni časa, da zoper sklep o izvršbi podate ugovor. Pri tem je potrebno omeniti, da sam ugovor samega postopka izvršbe ne ustavi.

 

Kateri so najpogostejši razlogi za ugovor zoper izvršbo?

1. Terjatev je zastarala

Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom določeno kaj drugega.

Splošni zastaralni rok je pet let, če ni z zakonom določeno drugače.

Terjatve občasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih (občasne terjatve), zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve, bodisi da gre za stranske občasne terjatve, kot je terjatev obresti, ali pa za takšne občasne terjatve, s katerimi se črpa sama pravica, kot je terjatev preživljanja.

Isto velja za anuitete, s katerimi se v enakih, vnaprej določenih občasnih zneskih odplačujejo glavnica in obresti, vendar ne velja za obročna odplačila in druge delne izpolnitve.

Terjatve iz gospodarskih pogodb kot tudi terjatve za povrnitev izdatkov, nastalih v zvezi s temi pogodbami, zastarajo v treh letih.

Vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, zastarajo v desetih letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok.

V enem letu zastarajo:

  • terjatve za dobavljeno električno in toplotno energijo, plin, vodo, za dimnikarske storitve in vzdrževanje snage, če je bila dobava oziroma storitev izvršena za potrebe gospodinjstva,
  • terjatve radijske in televizijske postaje za sprejem programov,
  • terjatve pošte, telegrafa in telefona za uporabo telefonov in poštnih predalov, kot tudi druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih,
  • terjatve za naročnino na občasne publikacije, šteto od takrat, ko je iztekel čas, za katerega je bila publikacija naročena,
  • terjatev za storitve zagotavljanja dostopa do medmrežja, za storitve zagotavljanja uporabe elektronske pošte in elektronskih poštnih predalov, za storitve vzdrževanja spletnih strani in za storitve, povezane z dostopom do kabelskih in satelitskih radijskih in televizijskih programov, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih,
  • terjatve upravnikov večstanovanjskih hiš za storitve upravljanja ter druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih.

Pri teh terjatvah zastaranje začne teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo, s pravi s 1.1. naslednjega leta in teče, čeprav se dobave ali storitve nadaljujejo.

Ugovor zaradi zastaranja lahko sestavite s pomočjo e-obrazca: Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi zaradi zastaranja.

 

  Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi zaradi zastaranja
Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi zaradi zastaranja

2. Dolg sem že poravnal

Včasih se zgodi, da upnik poda izvršbo zaradi obveznosti, ki jo je dolžnik že poravnal. Morda, ker je spregledal nakazilo ali pa plačila ni zabeležil.

Tudi v tem primeru lahko sodišču ugovarjate, tako da pošljete ugovor ter dokaze, ki dokazujejo, da ste navedene terjatve že poravnali.

Tak ugovor lahko sestavite s pomočjo e-obrazca: Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, ker je dolg poravnal.

  Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, ker je dolg poravnal
Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, ker je dolg poravnal

 

3. Upnik je izdal račun, ki ni imel nobene podlage

Včasih se zgodi, da terjatve, na podlagi katerih upnik zahteva izvršbo, sploh ni. Bodisi, da pri njemu sploh niste naročili nobeni storitev, bodisi da ste storitev prejeli a ni bila takšna kot ste pričakovali in ste vložili reklamacijo.

Lahko se celo zgodi, da dolžnik računa nikoli ni prejel.

Tudi v takem primeru lahko na sodišče pošljete ugovor, ki ga lahko sestavite tu: Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

  Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine

 

4. Dolžnik je nekdo drug

Zgodi se lahko celo, da nam v postopku izvršbe zarubijo premoženje, čeprav nismo mi tisti, ki komu kaj dolgujemo.

Denimo, da starša prebivata s sinom, zoper katerega je stekla izvršba na njegove premičnine. Rubežnik lahko na njegovem naslovu zarubi premoženje, čeprav dejansko pripada njegovi staršem.

V tem primeru morata starša na sodišče poslati ugovor tretjega, kjer obrazložita, da sta ona dejanska lastnika zarubljenega premoženja in ne njun sin.

Tak ugovor lahko sestavite tu: Ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi.

  Ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi
Ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi

 

Kakšna je sodna taksa pri ugovoru?

Sodna taksa, ki jo morate plačati sodišču, ko podajate ugovor zoper sklep o izvršbi znaša 55,00 EUR. To takso plačate neposredno sodišču, kamor pošiljate ugovor ob sami predložitvi ugovora. Če je ne plačate ob vložitvi, Vas za plačilo pozove sodišče samo. Če takse ne plačate v roku, ki Vam ga da sodišče, se smatra ugovor za umaknjenega.

Višine sodnih taks so Vam na voljo v datoteki, ki si jo lahko prenesete preko spletnega naslova: Višina sodnih taks.

 

Kakšne so še druge možnosti poleg ugovora?

Če veste, da ste upniku dolgujete plačilo, je ena izmed možnosti, da z njim dosežete dogovor o plačilu dolga v zameno za umik izvršbe. Upnik lahko izvršbo umakne, kar stori s predlogom sodišču.

Takšne umike lahko izdelate s pomočjo e-obrazcev: Umiki.

Ker to predstavlja dokaj veliko tveganje za upnika, če dolžnik dejansko ne drži besede in dolga ne poravna, je pogost dogovor o odlogu izvršbe. Tu se dolžnik in upnik dogovorita za datumu plačila (zaradi denimo trenutne nelikvidnosti dolžnika), upnik pa sodišču predlaga, da se izvršba odloži do tega datuma. Če dolžnik dolga do tega datuma ne poravna, se postopek izvršbe nadaljuje.

Tak predlog za odlog izvršbe lahko sestavite tu: Predlog upnika za odlog izvršbe.