• // PRONET prejemnik certifikata bonitetne odličnosti AAA //
  • // Accounting Box - prvi in edinstven ProGRAM v Sloveniji //
  • // PRONET Kranj je za uspešno poslovanje prejel certifikat Excellent SME Slovenia. //
  • // Naredite Backup in zaščitite svoje podatke s storitvijo SecureDataVault (iStor) //
  • // Pro CRM - rešitev v oblaku z najboljšim razmerjem cena/kvaliteta //
Takoj PREIZKUSITE AccountingBox in spoznajte 3 ključne prednosti

Redno delo prek s.p. ni zakonito (1. del)

Rubrika: RAČUNOVODSTVO IN FINANCE
Ključne besede: Opravljanje dela preko s.p., Kdaj zaposlitev s.p.-jevca ni zakonita, Elementi delovnega razmerja, S.p. mora svojo dejavnost opravljati neodvisno, Kako je obdavčen s.p., Kakšne so dajatve s.p., Kaj šteje kot zaposlitev.
Avtor: Anja Grahek
Vir: Data d.o.o., http://data.si/blog/2015/03/30/redno-delo-prek-s-p-ni-zakonito/?utm_source=MailingList&utm_medium=email&utm_campaign=Torkove+novice+31.3.2015
Datum: 03 2015
Povzetek: Vse pogostejša je praksa, ko novi delojemalec za delodajalca delo opravlja prek statusa samostojnega podjetnika (s.p.). Težave z davčnimi inšpektorji se lahko pojavijo v primeru, če bo ta delavec delo opravljal izključno za vas, v delovnih prostorih vašega podjetja in v delovnem času, znotraj katerega delajo ostali zaposleni.

Vse več je primerov, ko fizične osebe registrirajo status s.p., čeprav bodo opravljale dela po pogodbi le za eno podjetje oziroma drug poslovni subjekt, so sporočili davčni inšpektorji. In dodajajo, da tovrstna oblika “zaposlitve” ni zakonita. Nasprotno mora biti za razmerje, ki ima elemente delovnega razmerja, sklenjena pogodba o zaposlitvi.

Elementi delovnega razmerja

Z delavcem morate skleniti delovno razmerje, ko ta izpolnjuje naslednje elemente delovnega razmerja:

  • delo opravlja v delovnih prostorih podjetja, v delovnem času, ki velja za ostale zaposlene in 8 ur dnevno;
  • uporablja delovno opremo in ostala delovna sredstva podjetja, denimo delovne pripomočke, potrošni material, računalnik, službeni avto … Ob čemer za uporabo teh sredstev ne plačuje najemnine;
  • delo opravlja po navodilih in pod nadzorom odgovorne osebe podjetja.

S.p. mora svojo dejavnost opravljati neodvisno

V opisanem primeru je s.p. v odnosu do svojega naročnika (podjetja) v odvisnem razmerju, čeprav je po svojem pravno formalnem statusu s.p., torej fizična oseba, ki bi praviloma morala gospodarsko dejavnost opravljati samostojno in neodvisno.

Do tovrstnih primerov urejanja pravnih razmerij za delo prihaja v mnogih podjetjih, ki se odločajo za racionalizacijo svojega poslovanja na način, da določenim profilom zaposlenih delo plačujejo delno ali v celoti prek statusa s.p., ki jih ustanovijo zaposleni, s tem, da jim delovno razmerje pravno formalno preneha in opravljajo enaka dela in naloge na enak način prek statusa s.p.


Preberite si drugi del prispevka:  Davčni inšpektorji so na terenu med drugim ugotavljali, da so delodajalci svojim zaposlenim izplačevali dodatne dohodke na podlagi računov, ki so jih ti zaposleni izdali kot s.p. 


Obdavčitev fizične osebe, ki opravlja dejavnost in fizične osebe, ki dosega dohodek iz zaposlitve 

Dohodki, ki jih fizična oseba dosega kot samostojni podjetnik so obdavčeni z dohodnino kot dohodek iz dejavnosti. Zakon o dohodnini – ZDoh-2 v 46. členu določa, da se za dohodek iz 2/3 dejavnosti šteje dohodek, ki je dosežen s samostojnim in neodvisnim opravljanjem dejavnosti.

Neodvisnost in samostojnost se kaže v opravljanju dejavnosti za svoj račun in način, v svojo korist, na svojo odgovornost in na svoj riziko, saj fizična oseba jamči za opravljanje dejavnosti z vsem svojim premoženjem. S.p. je v sistem obveznega socialnega zavarovanja vključen kot samozaposlena oseba (razen, če dejavnost opravlja kot postranski poklic). Taka oseba je sama dolžna obračunavati in plačevati obvezne prispevke za socialno varnost od zavarovalne osnove, določene po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, upoštevaje dosežen dohodek iz dejavnosti v preteklem letu. Dohodki zavezanca, ki ima v skladu z delovnopravno zakonodajo z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, pa so obdavčeni z dohodnino kot dohodek iz delovnega razmerja.

ZDoh-2 v drugem odstavku 35. člena določa, da se za zaposlitev šteje vsako odvisno pogodbeno razmerje, v katerega vstopa fizična oseba pri opravljanju fizičnega ali intelektualnega dela, vključno z opravljanjem storitev in ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela, ne glede na čas trajanja.

Odvisno razmerje med fizično osebo in naročnikom obstaja, če se delo opravlja po navodilih in pod nadzorom delodajalca, če delodajalec zagotavlja vso potrebno opremo, sredstva in pogoje za delo, če delodajalec prevzema finančna in druga tveganja ter odgovornosti v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, itd.