• // PRONET prejemnik certifikata bonitetne odličnosti AAA //
  • // Accounting Box - prvi in edinstven ProGRAM v Sloveniji //
  • // PRONET Kranj je za uspešno poslovanje prejel certifikat Excellent SME Slovenia. //
  • // Naredite Backup in zaščitite svoje podatke s storitvijo SecureDataVault (iStor) //
  • // Pro CRM - rešitev v oblaku z najboljšim razmerjem cena/kvaliteta //
Takoj PREIZKUSITE AccountingBox in spoznajte 3 ključne prednosti

Pavšalisti (normiranci) in DDV zavezanci – nasveti

Rubrika: RAČUNOVODSTVO IN FINANCE
Ključne besede: Kdaj se splača biti normiranec, Kdaj je bolje biti pavšalist, Koliko podjetij, ki so pavšalisti lahko imam, meja letnih prihodkov za normirance, Do kdaj se moram odločiti za pavšalno obdavčitev, Kaj pomeni da je zavezanec začel poslovati na novo, Kdo mora biti DDV zavezanec, Kdaj se splača biti zavezanec DDV, Največji dovoljeni letni prihodki za normirance
Datum: 03 2015
Povzetek: Če ste programer, svetovalec ali opravljate podobne storitvene dejavnosti, se vam načeloma najbolj splača biti pavšalist.

Če imate malo vstopnih stroškov, je bolje, da je pavšalno obdavčenih 20 odstotkov prihodkov. Prav tako je bolje, da niste zavezanec za DDV - saj ste tako načeloma cenejši.

Ali imate lahko več podjetij, katera so vsa pavšalisti in nobeno ni zavezanec za DDV? Da in ne: če imate deset podjetij in vsako ustvari 49 tisoč EUR letnih prihodkov, bo vseh 490 tisoč EUR skupnih prihodkov v vsakem podjetju posebej obdavčeno pavšalno. Pomembno je le, da vsako posebej ne preseže letnega prometa 50 tisoč EUR oziroma 100 tisoč EUR, če ima vsaj enega zaposlenega (ali če si s. p. plačuje polne prispevke). Drugačna zgodba je pri plačilu DDV - za ta namen se prihodki povezanih poslovnih subjektov, ki opravljajo enako dejavnost, seštevajo. Torej bodo morala biti vsa podjetja zavezanci za DDV, čeprav vsako posebej praga za obvezno identifikacijo za DDV, ki je 50 tisoč EUR, ne presega.

PAVŠALIST

Če že imate podjetje ali s. p., se lahko za pavšalno obdavčitev odločite do konca marca z označitvijo priglasitve takšnega ugotavljanja davčne osnove.

Na novo ustanovljeni poslovni subjekti lahko priglasitev takšnega ugotavljanja davčne osnove opravijo hkrati s prijavo oziroma v osmih dneh od vpisa podjetja v primarni register.

Obstajajo pa določene omejitve: v določenih primerih se za ugotovitev prihodkovnega pogoja za vstop v sistem normiranih odhodkov (t.i. pavšalisti) seštevajo prihodki zavezanca. A to pravilo ne temelji na povezanih osebah z istimi dejavnostmi, kot je to pri DDV, temveč na novonastalih zavezancih. Z namenom preprečevanja špekulativnega ustanavljanja, reorganiziranja in zapiranja podjetij se določajo primeri, ko se ne šteje, da je zavezanec na novo začel opravljati dejavnost.

Šteje se, da zavezanec ni začel poslovati na novo, če je v 18 mesecih pred priglasitvijo ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov:

  • ustanovil družbo, zavod ali primerljivo osebo po tujem pravu ali
  • če je prišlo do preoblikovanja s prenosom enega ali več obratov na fizično osebo, ki opravlja dejavnost, če je ta fizična oseba prej imela delež v zavezancu, ali na družbo s pridobitvijo lastniškega deleža ali
  • če je zavezanec začel poslovati na podlagi prenosa enega ali več obratov od druge fizične ali pravne osebe.

Lahko pa se v pavšal prej omenjene osebe vključijo po 18-mesečnem obdobju, če vsaka ni presegla 50 oziroma sto tisoč letnega prometa, če ima zaposlenega.

Nekdo ima s. p., pa še tri podjetja in so vsa obdavčena pavšalno, če to želi, čeprav vsa opravljajo isto delo (če gre za obstoječa podjetja).

Velja, da se pavšalist bolj splača biti tistim, ki nimajo dejanskih visokih stroškov, denimo svetovalcem.

DDV

Drugačen sistem glede izpolnjevanja pogojev za obvezno (manj ugodno) obdavčitev velja za DDV:

Nujno mora biti zavezanec vsak, ki preseže promet 50 tisoč evrov na leto. Tisti, ki imajo manj prometa, se za vstop v sistem lahko odločijo prostovoljno.

Če ima neki lastnik dva poslovna subjekta, ki opravljata isto storitev, vsak pa ima 30 tisoč evrov prihodkov na leto, se za namene DDV prihodki seštevajo - torej morata subjekta biti zavezanca za DDV.

Načeloma se bolj splača ne biti zavezanec za DDV tistim, ki imajo nizke zunanje stroške (storitvena dejavnost, kjer so večji del stroška stroški dela) in jim nepriznan vstopni DDV ne pomeni visokega stroška, hkrati pa opravljajo storitve osebam, ki tudi niso zavezanci za DDV (to so denimo fizične osebe) ali pa so oproščeni plačila DDV (na primer vrtci in šole, zavarovalnice in banke).

NADZOR

FURS se o tem, ali bi nekdo moral biti zavezanec za DDV, odloča v posebnem nadzoru. Torej, ne gre za čisti avtomatizem, čeprav FURS, kot pravijo, informacijski sistem opozori na take primere, ki pa jih je potem treba v davčnem nadzoru še preveriti. Torej, ali so dejansko izpolnjeni pogoji za identifikacijo za namene DDV.