• // PRONET prejemnik certifikata bonitetne odličnosti AAA //
  • // Accounting Box - prvi in edinstven ProGRAM v Sloveniji //
  • // PRONET Kranj je za uspešno poslovanje prejel certifikat Excellent SME Slovenia. //
  • // Naredite Backup in zaščitite svoje podatke s storitvijo SecureDataVault (iStor) //
  • // Pro CRM - rešitev v oblaku z najboljšim razmerjem cena/kvaliteta //
Takoj PREIZKUSITE AccountingBox in spoznajte 3 ključne prednosti

Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2014 Urada RS za makroekonomske analize in razvoj

Rubrika: PODJETNIŠTVO
Ključne besede: Napoved gospodarskih gibanj, Kakšna je gospodarska rast, prihodnost gospodarstva v Sloveniji
Vir: Davčna oaza
Datum: 10 2014
Povzetek: Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2014 Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki vključuje napovedi makroekonomskih kazalcev do vključno leta 2016.

Bruto domači proizvod se bo letos povečal za 2 %, pri čemer bo izvoz ostal glavni dejavnik gospodarskega okrevanja, boljša od lani bo tudi večina kazalnikov domače potrošnje, pričakujejo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj. Z okrevanjem gospodarske aktivnosti se bo letos prvič po začetku krize povečala zaposlenost, inflacija pa bo po pričakovanjih UMAR ostala zelo nizka. Tudi v prihodnjih dveh letih bo nadaljevanje okrevanja gospodarske aktivnosti povezano z nadaljnjo krepitvijo rasti izvoza in okrevanjem zasebne potrošnje. Tveganja za uresničitev napovedi izhajajo tako iz domačega kot mednarodnega okolja.

Po upadanju v zadnjih dveh letih se bo bruto domači proizvod letos povečal za 2,0 %. Potem ko je bila v prvi polovici leta rast gospodarske aktivnosti 2,5-odstotna, pa v drugi polovici leta na UMAR ne pričakujejo nadaljevanja tako ugodnih trendov. Največji pozitivni prispevek h gospodarski aktivnosti bo ohranil izvoz, vendar lahko, ob upočasnitvi okrevanja v državah EU v drugi polovici leta, pričakujemo tudi nekoliko bolj umirjeno rast izvozne aktivnosti. Letos bo višja tudi rast investicijske aktivnosti, in sicer predvsem kot posledica visoke rasti javnih investicij v infrastrukturo v prvi polovici leta, ki je po oceni UMAR v veliki meri povezana s črpanjem sredstev EU. Po občutnem padcu v predhodnih dveh letih se bo letos nekoliko povečala tudi zasebna potrošnja. Sledila bo namreč rasti razpoložljivega dohodka kot posledici okrevanja na trgu dela, ki se odraža v rasti plač in tudi zaposlenosti. Državna potrošnja se bo ob nadaljevanju konsolidacije javnih financ tudi letos zmanjšala, in sicer v povezavi z racionalizacijo izdatkov za blago in storitve.

V letih 2015 in 2016 bo nadaljevanje okrevanja gospodarske aktivnosti povezano z nadaljnjo krepitvijo rasti izvoza. Ta bo po relativnem izboljšanju stroškovne konkurenčnosti sledila predvidenemu nadaljevanju okrevanja v mednarodnem okolju in bo temeljila predvsem na izvozu tehnološko zahtevnejših proizvodov. Na UMAR pričakujejo tudi nadaljnje okrevanje zasebne potrošnje, povezano s povečanjem razpoložljivega dohodka zaradi izboljševanja razmer na trgu dela. Predvidevajo, da bodo ob izboljšanem razpoloženju potrošniki povečali nakupe, tudi trajnih dobrin. Ob nujnem nadaljevanju javnofinančne konsolidacije bo padec državne potrošnje v prihodnjih dveh letih nekoliko občutnejši kot letos in bo izhajal, skladno z zavezami Programa stabilnosti 2014, iz nadaljnje racionalizacije izdatkov za blago in storitve ter predpostavljene restriktivne politike na področju zaposlovanja.

Izboljšanje tudi na trgu dela
Skladno z okrevanjem gospodarske aktivnosti se bo letos prvič po začetku krize povečala zaposlenost (0,6 %). Gibanje zaposlenosti bo letos ugodnejše kot lani v večini dejavnosti zasebnega sektorja, vendar na UMAR ocenjujejo, da podjetja v začetnem obdobju okrevanja ostajajo previdna pri novem zaposlovanju. To se kaže v rasti števila delovno aktivnih predvsem v zaposlovalnih agencijah, ki se ukvarjajo s posredovanjem delovne sile podjetjem v drugih dejavnostih in na ta način podjetjem omogočajo lažje prilagajanje števila zaposlenih. Prihodnji dve leti bo skupna rast zaposlenosti skromna, a se bo postopoma začela povečevati v večini dejavnosti zasebnega sektorja. Po zmanjševanju števila registriranih brezposelnih oseb od marca v nadaljevanju leta, ob siceršnjih sezonsko običajnih nihanjih (priliv prvih iskalcev zaposlitve, iztek pogodb za določen čas ob koncu leta), ne pričakujemo vnovičnega poslabšanja trenda. Povprečno število registriranih brezposelnih oseb bo letos (120,6 tisoč) zaradi neugodnih gibanj na prehodu iz lanskega v letošnje leto še nekoliko večje kot lani, v prihodnjih dveh letih pa se bo postopoma zniževalo.

Bruto plača na zaposlenega se bo v povprečju letošnjega leta povečala predvsem zaradi krepitve rasti v zasebnem sektorju, po dveh letih padanja bo višja tudi v javnem sektorju. V prihodnjih dveh letih na UMAR pričakujejo nadaljnjo rast plač, ki bo še naprej zlasti posledica gibanj v zasebnem sektorju.

Skromna rast cen

Na znižanje inflacije v letošnjem letu, enako kot na ravni celotnega evrskega območja, vplivajo predvsem nižje cene hrane in energentov, šibko povpraševanje pa zavira rast cen ostalega blaga in storitev. Skladno s pričakovanim okrevanjem domačega povpraševanja in ob odsotnosti cenovnih šokov iz mednarodnega okolja se bo rast cen življenjskih potrebščin v prihodnjih dveh letih postopoma krepila, a bo ostala občutno pod 2 %.

Tveganja za uresničitev napovedi izhajajo iz mednarodnega in domačega okolja

Ključni predpostavki jesenske napovedi sta izboljšanje razmer v glavnih trgovinskih partnericah in nadaljevanje javnofinančne konsolidacije, vendar je z obema povezana precejšnja negotovost. Okrevanje gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju je namreč ob šibkem povpraševanju in v razmerah zelo nizke inflacije počasnejše od spomladanskih pričakovanj mednarodnih institucij. V zadnjem času so se precej povečale tudi geopolitične napetosti. V povezavi z domačim okoljem negotovost izhaja predvsem iz tega, da ukrepi za uresničitev ključnih usmeritev makroekonomskih politik v času priprave napovedi niso bili v celoti dorečeni. V tem kontekstu je pomembna tudi politika črpanja evropskih sredstev in z njo povezana investicijska aktivnost države. To področje spremljajo tudi postopkovne težave, posledično je negotova realizacija načrtovanega obsega črpanja teh sredstev. Na drugi strani možnost, da bo rast višja od trenutnih pričakovanj, na UMAR povezujejo predvsem z morebitnim hitrejšim okrevanjem v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah.