• // PRONET prejemnik certifikata bonitetne odličnosti AAA //
  • // Accounting Box - prvi in edinstven ProGRAM v Sloveniji //
  • // PRONET Kranj je za uspešno poslovanje prejel certifikat Excellent SME Slovenia. //
  • // Naredite Backup in zaščitite svoje podatke s storitvijo SecureDataVault (iStor) //
  • // Pro CRM - rešitev v oblaku z najboljšim razmerjem cena/kvaliteta //
Takoj PREIZKUSITE AccountingBox in spoznajte 3 ključne prednosti

Izredna odpoved s strani delavca
Kakšen je nov postopek po katerem lahko delavec poda izredno odpoved?

Rubrika: PODJETNIŠTVO
Ključne besede:Redna in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, Kdaj lahko delavec poda izredno odpoved, Kaj če je po izredni odpovedi delodajalec delavcu še vedno dolžan plačila.
Vir: Informiran.si
Datum: 11 2013

Delavec ima možnost, da ob posebnih pogojih, ko delodajalec grobo krši njegove pravice iz delovnega razmerja, poda izredno odpoved o zaposlitvi.

To pomeni, da mu delovno razmerje preneha takoj in se lahko prijavi na zavod in prejme denarno nadomestilo.

Kdaj lahko delavec po novi zakonodaji poda izredno odpoved in kako to stori, opisuje naslednji članek.

 

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi

Delavec lahko kadarkoli in brez razloga poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. V tem primeru mora spoštovati odpovedni rok določen v pogodbi o zaposlitvi, poleg tega pa ni upravičen do odpravnine in nadomestila za brezposelnost.

e-obrazec: Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi po delavcu

 

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi

Vendar pa lahko v posebnih primerih, ko delodajalec krši njegove pravice, delavec poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. V tem primeru je upravičen tako do odpravnine, kot tudi do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. V primeru izredne odpovedi tudi ni odpovednega roka, ampak odpoved začne veljati takoj.

V tem primeru se lahko delavec tudi prijavi na Zavod za zaposlovanje, ter prejema nadomestilo za brezposelnost (e-obrazec: Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca).

 

Kdaj lahko delavec poda izredno odpoved?

Delavec lahko poda izredno odpoved, če gre za kršitve, ki jih opredeljuje 111. člen ZDR-1.

 

  • če mu delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače,
  • če mu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače,
  • če mu delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo,
  • če mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku,
  • če delodajalec zanj tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost,
  • če delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje,
  • če mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave v skladu s 6. členom ZDR-1,
  • če delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. ZDR-1.

 

Kako delavec poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Delavec mora najprej delodajalca pisno obvestiti o kršitvah, ter zahtevati njihovo odpravo (e-obrazec: Zahteva delavca za prenehanje kršenja pravic iz delovnega razmerja).

Poleg tega mora o kršitvah tudi pisno obvestiti Inšpektorat RS za delo (e-obrazec: Prijava delodajalca delovni inšpekciji (Inšpektoratu RS za delo) s strani delavca).

Če delodajalec v roku 3 delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne odpravi nepravilnosti, lahko delavec v roku 30. dni poda izredno odpoved (e-obrazec: Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca).

 

Kaj če je po izredni odpovedi delodajalec delavcu še vedno dolžan plačila?

Najhitrejša možnost je, da se delavec in delodajalec sama dogovorita o izplačilu.

Če delodajalec ne želi sodelovati, morate dolg izterjati po sodni poti. Novi Zakon o delovnih razmerjih (ZGD-1) v svojem 135. členu uvršča pisni obračun (plačilno listo) med verodostojne listine. To pomeni, da lahko delavec na podlagi tega obračuna vloži neposredno izvršbo (blokado na TRR, rubež premičnin, nepremičnin,...), brez tožbe na delovnem sodišču.

Postopek izvršbe je v tem primeru isti kot denimo pri izvršbi zaradi neplačanega računa. Kako vložite takšno izvršbo, lahko preberete v članku: Kako izterjati neplačan račun (preko izvršbe na podlagi verodostojne listine)?

 

Če kot delavec nimate plačilne liste, morate najprej na pristojno delovno in socialno sodišče vložiti tožbo zoper delodajalca. Tožbo morate vložiti v roku 5. let, saj v nasprotnem primeru Vaša terjatev zastara.

e-obrazci: