• // PRONET prejemnik certifikata bonitetne odličnosti AAA //
  • // Accounting Box - prvi in edinstven ProGRAM v Sloveniji //
  • // PRONET Kranj je za uspešno poslovanje prejel certifikat Excellent SME Slovenia. //
  • // Naredite Backup in zaščitite svoje podatke s storitvijo SecureDataVault (iStor) //
  • // Pro CRM - rešitev v oblaku z najboljšim razmerjem cena/kvaliteta //
Takoj PREIZKUSITE AccountingBox in spoznajte 3 ključne prednosti

Finančna ocena

Rubrika: PODJETNIŠTVO
Ključne besede:  bonitetna ocena, kako se izračuna, dolgovi, tožbe, kriteriji, kazalniki likvidnosti, kazalniki uspešnosti
Vir: Bisonde, d.o.o.
Datum: 07 2013

Finančna ocena prikazuje poslovanje podjetja v preteklem letu in se jo izračunava enkrat na leto. Možne ocene so označene s črkami od A do E, pri čemer črka A označuje najboljši bonitetni razred, črka E pa najslabšega.


Graf 1: porazdelitev populacije po bonitetni oceni na osnovi finančnih podatkov za leto 2011

Postopek dodeljevanja finančne ocene temelji na razvrščanju podjetji znotraj posameznih skupin. Posamezno podjetje se v prvem koraku razvrsti v eno izmed desetih skupin po kriteriju velikosti sredstev in v eno izmed desetih skupin po kriteriju velikosti celotnih prihodkov. Prvo skupino predstavljajo najmanjša podjetja oziroma podjetja z najmanjšimi prihodki, deseto skupino pa največja podjetja oziroma podjetja z največjimi prihodki.

Po razvrstitvi podjetji v skupine se v drugem koraku podjetja razvrščajo po velikosti posameznega finančnega kazalnika. Pri nadaljnjem razvrščanju se uporabi šest finančnih kazalnikov, končna bonitetna ocena pa se oblikuje na osnovi uspešnosti razvrstitve posameznega podjetja med podjetja znotraj pripadajoče skupine glede na posamezen kazalnik. Pri posameznem kazalniku se uporabi le ena izmed dveh možnih razvrščanj iz prvega koraka, bodisi razvrstitev, ki temelji na osnovi velikosti sredstev, bodisi razvrstitev, ki temelji na osnovi skupnih prihodkov.

Izbor finančnih kazalnikov je omejen na šest najbolj reprezentativnih, ki jih poslovna in strokovna javnost v praksi najpogosteje uporablja. Vsako podjetje mora biti za preživetje likvidno in uspešno, zato so kazalniki ločeni na kazalnike likvidnosti ter kazalnike uspešnosti. Subjekti pri katerih se posameznega finančnega kazalnika ne more izračunati nimajo podane finančne ocene. Razlogi so lahko manjkajoči finančni podatki ali pa neustrezne vrednosti pri določenih finančnih postavkah.

KAZALNIKI LIKVIDNOSTI

Delež dolga v financiranju. Formula:

Opis:
[00303] – Finančne in poslovne obveznosti
[003] – Skupaj obveznosti do virov sredstev (bilančna vsota)

Opredelitev:
Delež dolga v financiranju nam pove, koliko sredstev je financiranih s strani tujega kapitala. Višja, kot je vrednost kazalnika, bolj se podjetje financira s tujimi viri (kratkoročne in dolgoročne obveznosti). Višja vrednost kazalnika  predstavlja višje tveganje s strani upnikov. Tuje financiranje je praviloma cenejša oblika financiranja kot financiranje iz lastnih virov. Za lastnike je boljše, da se podjetje financira iz tujih virov, ker se s tem praviloma povečuje donosnost podjetja. Zadolževanje s tujimi viri običajno prinaša višjo donosnost, toda prekomerno zadolževanje lahko pripelje do plačilne nesposobnosti. Čeprav so tuji viri običajno cenejša finančna oblika, so le-ti z vidika upnika bolj tvegani. Podjetje lahko prenese visoko zadolžitev pod pogojem, da je rast poslovanja zadovoljiva za pokrivanje bremena financiranja s tujimi viri ter tekoče stroške. V nasprotnem primeru se poveča tveganje, kar ima lahko za posledico problem plačilne nesposobnosti. Kazalnik se je izbral kot predstavnik kazalnikov dolgoročne plačilne sposobnosti. Dolgoročna plačilna sposobnost je bistvenega pomena za dolgoročni obstoj in poslovanje podjetja. Za dolgoročno preživetje podjetja je bistvenega pomena sestava obveznosti do virov sredstev.

Lastnosti kazalnika:

  • Višja, kot je vrednost kazalnika, bolj je tvegano za upnika. Če ima podjetje visoko vrednost tega kazalnika, pomeni, da financira svoje poslovanje s tujimi viri. Na primer: če znaša vrednost kazalnika 0,6, to pomeni, da podjetje 60 odstotkov vseh sredstev financira s tujimi viri.
  • Vrednost nad 1 pomeni, da podjetje vsa sredstva financira z tujimi viri. To pomeni, da podjetje posluje z negativnim kapitalom, podjetje je pod kapitalizirano.
  • Podjetja z vrednostjo kazalnika pod 1 imajo običajno pozitiven kapital. Lahko se zgodi, da tudi ta podjetja beležijo negativen kapital, toda le v primerih, ko imajo visok delež rezervacij ali pasivne časovne razmejitve v sredstvih.
  • Podjetja, ki imajo vrednost 1, običajno imajo kapital enak nič.
  • Podjetja s poslovanjem v dejavnostih, v katerih se sredstva obračajo hitreje, lažje nosijo breme višje vrednosti tega kazalnika.
  • Kazalnik se ne izračuna v primeru, ko v imenovalcu nastopi vrednost nič. To pomeni, da podjetje posluje brez sredstev.
  • Kazalnik ima vrednost nič v primeru, ko v števcu nastopi vrednost nič. To pomeni, da podjetje posluje brez obveznosti.


Plačilna sposobnost. Formula:


Opis:
[0010201] – Zaloge
[001020202] – Kratkoročne poslovne terjatve
[0010203] – Kratkoročne finančne naložbe
[0010204] – Dobroimetja pri bankah, čeki in gotovina
[00103] – Kratkoročne aktivne časovne razmejitve
[0030302] – Kratkoročne poslovne in finančne obveznosti
[00304] – Kratkoročne pasivne časovne razmejitve

Opredelitev:
Kazalnik plačilne sposobnosti nam pove, koliko kratkoročna sredstva krijejo kratkoročne obveznosti. Ta kazalnik nam ne omogoča presojati plačilne sposobnosti podjetja, temveč le dejavnike, ki utegnejo vplivati nanjo. Višja vrednost kazalca pomeni, da bo podjetje lažje poravnalo tekoče obveznosti. Vrednost kazalca se zmanjšuje, če tekoče obveznosti rastejo hitreje od kratkoročnih sredstev, kar lahko v prihodnosti poveča tveganje plačilne nesposobnosti. Vrednost kazalnika se lahko zniža, če pride do izničenja kakšne postavke med kratkoročnimi sredstvi (odpis slabih terjatev ali znižanja zalog) ali ko podjetje nenadoma poveča kratkoročne obveznosti (podjetje je v finančnih težavah, zato najame nova kratkoročna posojila). V praksi velja pravilo, da minimalno razmerje, ki zagotavlja določeno varnost, narekuje, da morajo biti kratkoročna sredstva dvakrat večja od kratkoročnih obveznosti. Če vrednost kazalnika zavzema previsoke vrednosti, lahko sklepamo, da podjetje neučinkovito uporablja kapital. To pomeni, da ima podjetje previsoko količino zalog za potrebe trga ali v preveliki meri kreditira kupce. Kazalnik smo izbrali za predstavnika kratkoročne plačilne sposobnosti. Kratkoročna plačilna sposobnost kaže zmožnost podjetja, da na kratek rok razpolaga z zadostno količino likvidnih sredstev za pokrivanje dospelih obveznosti.

Lastnosti kazalnika:

  • Višja, kot je vrednost kazalnika, boljše je s strani upnika. V takšnem primeru kratkoročna sredstva pokrivajo kratkoročne obveznosti. Problem je v dejstvu, da kratkoročna sredstva ter kratkoročne obveznosti nimajo enake ročnosti.
  • Previsoka vrednost kazalnika nas opozarja, da kapital ni najbolje izkoriščen, saj ima podjetje previsoko vrednost zalog ali preveč financira kupce. Predpostavljamo, da se podjetje srečuje s problemom trženja lastnega izdelka ali storitve, kar dolgoročno pod istimi pogoji lahko pripelje do plačilne nesposobnosti, zaradi primanjkljaja poslovnih prejemkov.
  • Kazalnik je vedno pozitiven, ter nima zgornje meje.
  • Običajna vrednost kazalnika je okoli 1,5 do 2 odvisno od dejavnosti ter posameznega gospodarstva.
  • Če znaša vrednost kazalnika pod 1, pomeni, da ima podjetje nižjo vrednost kratkoročnih sredstev kot kratkoročnih obveznosti. Če znaša kazalnik nad 1, pa so kratkoročna sredstva višja od kratkoročnih obveznostih.
  • Podjetja, ki poslujejo z nižjo vrednostjo kratkoročnih sredstev, bodo imela nižjo vrednost tega kazalnika. Podjetja, ki poslujejo z nizko vrednostjo zalog ali pa poslujejo s strategijo t. i. just in time, bodo imela nižjo vrednost tega kazalnika. Tudi podjetja, ki nimajo v poslovnem običaju, da financirajo kupce, bodo imela nižjo vrednost tega kazalnika.
  • Podjetja, ki poslujejo z nizko vrednostjo kratkoročnih obveznosti, imajo običajno visoko vrednost tega kazalnika.
  • Podjetja z visoko vrednostjo tega kazalnika in visoko vrednostjo deleža dolga v financiranju so dolgoročno bolj zadolžena kakor kratkoročno.
  • Če imajo visoko vrednost kazalnika plačilne sposobnosti in nizko vrednost deleža dolga v financiranju, pomeni, da uporabljajo relativno malo tujih virov za financiranje lastnega poslovanja.
  • Kazalnik se ne izračuna v primeru, ko imamo v imenovalcu vrednost nič. To pomeni, da podjetja poslujejo brez kratkoročnih obveznosti.
  • Kazalnik ima vrednost nič v primeru, ko imamo v števcu vrednost nič. To pomeni, da podjetja poslujejo brez kratkoročnih sredstev.

Servisiranje dolga. Formula:
-  Izračun kazalnika za kapitalske družbe in zadruge ter agregate kapitalskih družb in zadrug:
 
 -  Izračun kazalnika za samostojne podjetnike in agregate samostojnih podjetnikov:
 
Opis:
[075] – Čisti poslovni izid obračunskega obdobja (po davkih)
[071] – Celotni poslovni izid (pred davki)
[057] – Odpisi vednosti (Amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki)
[0702] – Celotni odhodki

Opredelitev:

Kratkoročna plačilna sposobnost pomeni, da je podjetje likvidno. Najboljši pokazatelj kratkoročne plačilne sposobnosti je ažuren izkaz denarnih tokov, toda ta je za zunanje uporabnike težko dosegljiv podatek. Tako smo uporabili skrajšano verzijo denarnega toka. Mnogi analitiki uporabljajo vsoto poslovnega izida in amortizacije kot hitrega pokazatelja vrednosti denarnega toka v obračunskem obdobju. Denarni tok, ki ga razumemo kot prejemek, se uporabi za pokrivanje dospelih obveznosti. Dospele obveznosti predstavljajo izdatki. Točna vrednost izdatkov za posamezno podjetje je nedosegljiv podatek za zunanjega uporabnika. Tako smo poistovetili, da so izdatki enaki odhodkom, čeprav se zavedamo, da ni vsak izdatek odhodek ter vsak odhodek izdatek. Kazalnik servisiranje dolga je sestavljen iz denarnega toka v števcu ter celotnih odhodkov v imenovalcu. Višja vrednost kazalnika pomeni, da denarni tok v večji meri pokriva odhodke. Za samo podjetje je to dobro, saj se bo v takem primeru manj zadolževalo za pokrivanje tekočih obveznosti.

Lastnosti kazalnika:

  • Višja, kot je vrednost kazalnika, boljše je. V takšnem primeru so odhodki bolj pokriti s strani ustvarjenega denarnega toka v obračunskem obdobju.
  • Če je vrednost kazalnika negativna, pomeni, da podjetje posluje z negativnim denarnim tokom – seštevek poslovnega izida z amortizacijo je negativen.
  • Če je vrednost kazalnika manjši od 1, pomeni, da podjetje posluje z nižjo vrednostjo ustvarjenega denarnega toka v primerjavi z odhodki. Če znaša kazalnik nad 1, je ustvarjeni denarni tok višji od celotnih odhodkov.
  • Podjetja, ki poslujejo v dejavnosti, kjer pri poslovanju ne ustvarjajo visokih odhodkov, bodo imela višjo vrednost tega kazalnika kot podjetja, ki poslujejo v dejavnosti, kjer poslujejo z visokimi odhodki (stroški materiala).
  • Kazalnik se ne izračuna v primeru, ko v imenovalcu nastopi vrednost nič. To pomeni, da podjetja poslujejo brez celotnih odhodkov. V tem primeru smo postavili hipotezo, da je podjetje v mirujočem stanju.
  • Kazalnik ima vrednost nič v primeru, ko v števcu nastopi vrednost nič. To pomeni, da podjetja ne ustvarjajo denarnega toka.


Kreditna izpostavljenost iz poslovanja. Formula:

Opis:
[001020202] – Kratkoročne poslovne terjatve
[059] – Poslovni prihodki

Opredelitev:
Kazalnik meri razmerje med poslovnimi terjatvami in poslovnimi prihodki na zadnji poslovni dan v izbranem poslovnem letu. Delež naj bi ponazarjal kreditno tveganje subjekta iz poslovanja in spada v skupino kazalnikov, ki merijo likvidnost poslovanja subjekta. V primeru večjega deleže neplačnikov lahko podjetje zaide v likvidnostne težave, posledice so lahko večanje kratkoročnega zadolževanja podjetja in v najslabšem primeru podjetje preide v prisilno poravnavo ali stečaj.

Lastnosti kazalnika:

  • Višja kot je vrednost kazalnika večji je delež odprtih terjatev subjekta. Velik delež neporavnanih terjatev subjekta pomeni večjo kreditno izpostavljenost subjekta do svojih strank.
  • Kazalnik meri le kreditno izpostavljenost iz poslovanja in ne upošteva kreditne izpostavljenosti, ki jo ima subjekt iz danih posojil. Tovrstna izpostavljenost naj bi bila bolj kratkoročna.
  • Vrednosti kazalnika so odvisne tudi od dejavnosti, kjer subjekt posluje. V določenihm dejavnostih so plačila odložena tudi po več mesecev, to pa ima vpliv na velikost kazalnika, saj se z večanjem odloga plačil veča delež odprtih  neporavnanih terjatev.
  • Poleg dejavnosti na kazalnik vpliva tudi velikost podjetja, ter politika poslovanja podjetja glede odlokov plačila.



KAZALNIKI USPEŠNOSTI


Poslovna donosnost sredstev. Formula: Formula se razlikuje glede na obstoj finančnih podatkov za predzadnje leto.

Opis:
[06101] = Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) *ker EBIT ni povsod izračunan se izračuna ponovno po formuli [059]+[051]-[060]
[001] = Sredstva
[001P] = Sredstva predhodnega leta
[051] = Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje
[059] = Poslovni prihodki
[060] = Poslovni odhodki

Opredelitev:
Donosnost sredstev nam pokaže uspešnost uporabe sredstev podjetja. Upnik lahko na podlagi kazalnika ugotovi, kako posluje podjetje. Na kazalnik je potrebno biti pozoren, saj je čisti poslovni izid obračunskega obdobja mnogokrat podrejen kreativnemu računovodstvu. Na podjetja z zelo visoko donosnostjo sredstev ter hkrati z zelo visoko vrednostjom kazalnika delež dolga v financiranju mora biti upnik pozoren, saj podjetje povečuje uspešnost
na račun zadolževanja. Če podjetje ne poveča ali vsaj ne ohrani enake ravni prihodkov, se poveča verjetnost plačilne nesposobnosti.

Lastnosti kazalnika:

  • Višja, kot je vrednost, boljše je ter bolj je podjetje donosno in učinkoviteje uporablja lastna sredstva.
  • Dejavnosti, ki poslujejo z nižjo vrednostjo sredstev, bodo imele višjo vrednost tega kazalnika. Primer storitvenih dejavnosti.
  • Če je vrednost kazalnika negativna, pomeni, da podjetje posluje negativno,
  • Če vrednost kazalnika znaša 1 ali več, pomeni, da podjetje običajno posluje z nizko vrednostjo sredstev ter posluje z dobičkom, ki ima vrednost enako ali večjo od zabeleženih sredstev. Takšno vrednost tega kazalnika imajo običajno podjetja, ki delujejo v dejavnosti, kjer ne potrebujejo veliko sredstev za poslovanje. Primer je tako imenovana nova ekonomija ali storitvene dejavnosti.
  • Kazalnik se ne izračuna v primeru, ko v imenovalcu nastopi vrednost nič. To pomeni, da podjetje posluje brez sredstev.
  • Kazalnik ima vrednost nič v primeru, ko v števcu nastopi vrednost nič. To pomeni, da podjetje izkazuje dobiček v vrednosti nič.


Koeficient obračanja sredstev. Formula: Formula se razlikuje glede na obstoj finančnih podatkov za predzadnje leto.

Opis:
[0701] – Celotni prihodki
[001] – Sredstva
[001P] – Sredstva predhodnega leta

Opredelitev:
Kazalnik meri delež celotnih prihodkov v sredstvih. Lahko spada med kazalnike obračanja, če bi dobljeno vrednost delili s številom dni v letu. Tako pridobljena vrednost nam bi povedala, kolikokrat se sredstva obrnejo v letu dni. Tako pa ga lahko opredelimo kot kazalnik donosnosti ali uspešnosti. Kazalnik je namenjen tako lastnikom kot upnikom. Upniki lahko preko tega kazalnika razberejo, koliko celotnih prihodkov posamezno podjetje ustvari na dana sredstva. Večja, kot je vrednost kazalnika, uspešnejše podjetje posluje ter ima krajši poslovni obrat. Bolj kot je krajši poslovni obrat, bolj je podjetje likvidno ter manjša je verjetnost, da bi podjetje imelo likvidnostne težave. Krajši poslovni obrat pomeni, da sredstva potrebujejo manj časa za prehod iz nelikvidnega stanja v likvidno. Podjetja, ki imajo visoko vrednost kazalnika delež dolga v financiranju ter nizko vrednost kazalnika koeficient obračanja sredstev, imajo večjo verjetnost, da postanejo plačilno nesposobna. Kazalnik je bil izbran z namenom, da pokaže uspešnost poslovanja podjetja z vidika celotnega poslovanja. Poslovna donosnost sredstev pokaže le uspešnost poslovanja iz glavne poslovne dejavnosti brez financiranja. Podjetje z visoko poslovno donosnostjo iz poslovanja ter nizko vrednostjo kazalnika koeficient obračanja sredstev ima probleme s financiranjem (visoke finančne odhodke) samega sebe ali pa je zabeležilo nepredvidljiv dogodek (izredni odhodki).

Lastnosti kazalnika:

•  Višji, kot je kazalnik, boljše je za podjetje ter večji delež celotnih prihodkov pokriva celotna sredstva.
•  Kazalnik je vedno pozitiven, ker celotni prihodki ter sredstva ne morejo biti nikoli negativna.
•  Če je vrednost kazalnika večja ali enaka 1, pomeni, da so celotni prihodki večji ali enaki vrednosti celotnih sredstev, kar pomeni, da se sredstva hitreje obračajo ter da ima podjetje krajši poslovni obrat.
•  Kazalnik se ne izračuna v primeru, ko v imenovalcu nastopi vrednost nič. To pomeni, dapodjetje posluje brez sredstev.
•  Kazalnik ima vrednost nič v primeru, ko v števcu nastopi vrednost nič. V takem primeru podjetje posluje brez celotnih prihodkov. Podjetja, ki poslujejo brez celotnih prihodkov, obravnavamo, da so v mirujočem stanju, torej ne poslujejo.
•  Če vrednost kazalnika narašča na račun celotnih prihodkov, je to dober indikator za podjetje, da povečuje svojo finančno moč. Stabilen trend naraščanja prihodkov je zagotovilo, da bo podjetje sposobno vrniti dolg.

Primerjava bonitetne ocene

S primerjavo bonitetnih ocen subjektov za dve zaporedni leti poskušamo ugotoviti stabilnost modela. Bonitetna ocena naj bi bila stabilna in se načeloma ne sme bistveno spremeniti za posamezno podjetje iz leta v leto. S pomočjo migracijske matrike poskušamo zaznati v kolikšni meri model zadostuje pogoju stabilnosti:

Tabela 1: migracijska matrika za leto 2010/2011

Razvidno je, da se večina prehodov (v primeru sprememb) zgodi v sosednje bonitente razrede.

DINAMIČNA OCENA

Dinamična ocena predstavlja mehki del ocene in mehki rating, upošteva tekoče stanje podjetja. Izračunava se dnevno. Je dinamični del, ki poleg zgodovine upošteva še vsakodnevne spremembe, zaradi katerih se lahko dinamična ocena dnevno spreminja. Vir podatkov za dinamično oceno so naslednji kazalniki:
-   prenehanje identifikacije za namene DDV-ja;
-   odprt TRR;
-   blokade TRR;
-   blokade podjetja;
-   tožbe subjekta in tožbe vložene s strani subjekta;
-   povprečni plačilni indeks.

Kazalniki dinamične ocene

Blokada podjetja
Vsako podjetje ima lahko enega ali več transakcijskih računov. Banka v skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-UPB1,2004) ali z Zakonom o davčnem postopku (ZDavP-1-UPB2,2006) lahko blokira transakcijski račun, ko na računu ni dovolj sredstev, da bi se poravnala določena obveznost imetnika transakcijskega računa. Blokada podjetja pomeni, da ima podjetje blokirane vse svoje transakcijske račune. V bazi za izračun so zabeležene vse blokade podjetij od dneva opazovanja za 12 mesecev nazaj.

Blokada transakcijskega računa (TRR)

Blokada TRR pomeni, da je imelo podjetje blokiran posamezen ali več posameznih transakcijskih računov (v primeru, da ima podjetje odprtih več računov). V bazi za izračun dinamične ocene so zabeležene vse blokade TRR od dneva opazovanja za 12 mesecev nazaj.

Povprečni plačilni indeks
Povprečni plačilni indeks, nam pove povprečno zamudo posameznika pri plačevanju svojih obveznosti za obdobje zadnjih 12 mesecih. Izračuni temeljijo na podlagi vseh plačanih računov iz podatkovne baze, ki jo imamo na razpolago. Ta ne zajema vseh računov, ki so bili izstavljeni podjetju ampak zgolj tiste, ki so nam bili dostopni. Formula:

Ta podatek je razviden le pri podjetjih, za katere imamo v bazi izračunane posamezne plačilne indekse.

Tožen
Podjetju se zabeleži ta podatek, kadar je toženo. Podjetje je lahko enkrat ali večkrat toženo. Podatek o tožbah zajema vsa okrožna in okrajna sodišča v Sloveniji in se prikazuje od dneva opazovanja za 12 mesecev nazaj.

Toži

Podjetju se zabeleži ta podatek, kadar podjetje toži drugega. Podjetje lahko toži le enega ali več podjetij hkrati. Podatek o tožbah zajema vsa okrožna in okrajna sodišča v Sloveniji in se prikazuje od dneva opazovanja za 12 mesecev nazaj.

Odprt TRR

Ta podatek, opisuje ali ima obravnavani subjekt trenutno odprt TRR in koliko jih ima.

Prenehanje identifikacije za namene DDV-ja
Ta podatek, pove ali izbranemu subjektu je prenehala identifikacija za namene DDV-ja. Po 80. členu ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST prenehanje identifikacije za namene DDV-ja, nastopi v dveh primerih:

  • prenehanju identifikacije za namene DDV davčni organ odloči po prejemu zahtevka davčnega zavezanca ali pravne osebe, ki ni davčni zavezanec, za prenehanje identifikacije za namene DDV oziroma po uradni dolžnosti, če ugotovi, da ne obstajajo več razlogi za identifikacijo za namene DDV (npr. zaprtje podjetja).
  • Če davčni organ ugotovi, da obstaja sum zlorabe identifikacije za namene DDV oziroma če ugotovi, da je davčni zavezanec identifikacijo za namene DDV uporabljal tako, da je drugim davčnim zavezancem neupravičeno omogočal odbitek DDV, lahko odloči o prenehanju identifikacije za namene DDV.


Obrazložitev razredov dinamične ocene

Dinamična ocena opisuje ravnanje podjetja v njegovem poslovnem okolju, saj nam pove običaje podjetij pri izpolnjevanju svojih obveznosti. Obrazložitev razredov:

Dinamična ocena je označena z zvezdicami:
-   Eno zvezdico (*) dobi podjetje, ki je plačilno nedisciplinirano.
-   Dve zvezdici (**) dobi podjetje, ki je včasih do svojih poslovnih partnerjev nedisciplinirano.
-   Tri zvezdice (***) dobi podjetje, ki se do svojih poslovnih partnerjev praviloma vedno obnaša korektno.
-   Tri zvezdice z opombo (***`) dobi podjetje, ki se do svojih poslovnih partnerjev vedno obnaša korektno. Tako podjetje je ocenjeno kot plačilno disciplinirano na podlagi vseh podatkov, ki opredeljujejo dinamično oceno, razen na podatkih o plačilni zamudi.

Izločitveni kriteriji

Bonitetna ocena se NE izračuna za subjekte, ki delujejo v naslednjih sektorjih:


Bonitetna ocena se tudi NE izračuna za vso dejavnost »Finančne iz zavarovalniške dejavnosti«, razen
naslednjih sektorjev v dejavnosti:


Bonitetna ocena se NE izračuna za novoustanovljena podjetja, to so podjetja, ki v poslovnem letu
niso poslovala vseh 12 mesecev.