• // PRONET prejemnik certifikata bonitetne odličnosti AAA //
  • // Accounting Box - prvi in edinstven ProGRAM v Sloveniji //
  • // PRONET Kranj je za uspešno poslovanje prejel certifikat Excellent SME Slovenia. //
  • // Naredite Backup in zaščitite svoje podatke s storitvijo SecureDataVault (iStor) //
  • // Pro CRM - rešitev v oblaku z najboljšim razmerjem cena/kvaliteta //
Takoj PREIZKUSITE AccountingBox in spoznajte 3 ključne prednosti

Davčne blagajne

Rubrika: RAČUNOVODSTVO IN FINANCE
Ključne besede: Predlog zakona o davčnih blagajnah, davčna blagajna, kdo je zavezanec za davčne blagajne, izjeme, obveznosti zavezanca za davčne blagajne, vsebina računa, napaka pri izdaji računa, obveznosti kupca, kazni
Datum: 03 2015
Povzetek: Kaj predvideva predlog zakona o potrjevanju računov?

KDO JE ZAVEZANEC: Davčne blagajne boste morali imeti vsi, ki poslujete z gotovino in izdajate račune. Torej vsi, ki prodajate storitve in blago ali za gotovino ali pa prek POS-terminala oziroma kartic. Za negotovinsko poslovanje se šteje le poslovanje z enega na drug transakcijski račun. Tudi, če ste pavšalist (normiranec), če niste zavezanec za DDV, vendar poslujete z gotovino in izdajate račune, morate imeti davčno blagajno.

IZJEME: Če računov ne izdajate, davčnih blagajn ne potrebujete. To ste denimo kmeti, čebelarji, gozdarji, ki prodajate izdelke iz osnovne dejavnosti. Recimo med ali peso, ne pa soka iz pese. Poleg tega za zavezanca ne šteje dobavitelj blaga na krovu zrakoplova med letom in tudi ne prodaja storitev prek avtomatov.

OBVEZNOSTI ZAVEZANCA: Račun mora izdati z uporabo ustrezne elektronske naprave (povezane s finančno upravo, ki omogoča tudi elektronsko podpisovanje podatkov). Račun je treba potrditi pri davčnem organu; izda se z enkratno identifikacijsko oznako računa. Zavezanec mora pred začetkom izdaje računov finančni upravi posredovati tudi podatke o vseh poslovnih prostorih.

VSEBINA RAČUNA: Poleg podatkov, ki se zahtevajo že po zdajšnji zakonodaji (predpisi o DDV in drugi), mora vsebovati čas izdaje, oznako fizične osebe, ki ga je izdala, oznako načina plačila, enkratno identifikacijsko oznako in zaščitno oznako izdajatelja. Zavezanec potrditev od finančne uprave načeloma dobi v dveh sekundah po posredovanju podatkov iz načrtovane izdaje računa prek elektronske naprave (šlo bo za avtomatizem). Račun je treba izdati najpozneje ob prejemu plačila.

NAPAKA PRI IZDAJI RAČUNA: Če pride do napake v povezavi med zavezancem in finančno upravo in ta računa ne potrdi (torej zavezanec ne dobi enkratne identifikacijske oznake), lahko zavezanec izda račun brez te oznake. Vendar pa mora finančni upravi podatke o tem posredovati v dveh dneh - Furs naknadno podeli oznako že izdanemu računu.

POSLOVNI PROSTORI: Zavezanec mora Fursu posredovati vse podatke o tem, kje izdaja račune, pa tudi o tem, da jih je na nekem prostoru nehal izdajati. Ter delovne dni in čas (denimo, ali gre za stojnice, sejme...).

PREKINJENA ELEKTRONSKA POVEZAVA: In kaj, če »pade internet«? Račun se lahko izda brez enkratne identifikacijske oznake, a je (razen ob hujših okvarah) treba oznako pridobiti v dveh dneh.

NEDELOVANJE ELEKTRONSKE NAPRAVE: V tem primeru bo lahko zavezanec račun izdal iz potrjene vezane knjige računov. Podatke mora davkariji poslati elektronsko v dveh dneh.

KAJ PA, ČE INTERNETNE POVEZAVE NI? Če poslujete na območju, kjer ni internetne povezave, boste o tem morali dobiti potrdilo agencije za komunikacijska omrežja in storitve, ki bo veljalo eno leto. Načeloma tudi, če boste šli prodajat na sejem, kjer ni interneta - tudi mobilnega ne.

KAZNI: Te imajo velik razpon - odvisno, ali gre za manjše ali zelo hude kršitve. Znašajo od nekaj sto (in tisoč) evrov za odgovorne osebe do več deset tisoč za podjetnike ali podjetja. Najvišja zagrožena globa je 150 tisoč evrov, in sicer za srednje ali velike družbe, če je zaradi višine povzročene škode narava prekrška izjemno huda.