• // PRONET prejemnik certifikata bonitetne odličnosti AAA //
  • // Accounting Box - prvi in edinstven ProGRAM v Sloveniji //
  • // PRONET Kranj je za uspešno poslovanje prejel certifikat Excellent SME Slovenia. //
  • // Naredite Backup in zaščitite svoje podatke s storitvijo SecureDataVault (iStor) //
  • // Pro CRM - rešitev v oblaku z najboljšim razmerjem cena/kvaliteta //
Takoj PREIZKUSITE AccountingBox in spoznajte 3 ključne prednosti

Davčna obravnava trinajste plače, božičnice oziroma novoletne nagrade

Rubrika: RAČUNOVODSTVO IN FINANCE
Ključne besede: Božičnica, 13. plača, novoletna nagrada, Izplačilo božičnice kot sestavni del plače, Ali je božičnica del plače, Kako je obdavčena božičnica.
Vir: Davčna oaza
Datum: 12 2013
Povzetek: Davčna obravnava trinajste plače, božičnice oziroma novoletne nagrade

Delovnopravni predpisi pojmov božičnica, 13. plača ali novoletna nagrada ne urejajo enotno. Ne glede na samo poimenovanje tega izplačila pa je z davčnega vidika pomembno, ali gre za izplačilo, ki je sestavni del plače. Najpogostejše uporabljen izraz »božičnica« se namreč v praksi uporablja tako v primerih, ko je izplačilo božičnice s kolektivno pogodbo ali s pogodbo o zaposlitvi opredeljeno kot sestavni del plače, kot tudi v primerih, ko se ta izraz uporabi ob izplačilu nagrad zaposlenim ob novem letu, katere pa ne pomenijo sestavnega dela plače. Na osnovi razlikovanja navedenih izplačil glede na njihovo naravo v nadaljevanju pojasnjujemo davčno obravnavo.

1.Izplačilo »božičnice« kot sestavni del plače

Sama opredelitev izplačila »božičnice« kot sestavnega dela plače mora biti ustrezno urejena v delovnopravnih aktih. Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1  namreč kot sestavni del plače opredeljuje tudi plačilo za poslovno uspešnost pod pogojem, da je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi (126. člen ZDR-1).

Tako izplačan del plače je obdavčen kot dohodek iz delovnega razmerja po 37. členu Zakona o dohodnini – ZDoh-2 ter se všteva v osnovo za obračun in plačilo prispevkov na podlagi 3. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost – ZPSV.

Način izračuna akontacije dohodnine od božičnice kot sestavnega dela plače je odvisen od tega, ali ta dohodek delodajalec izplača kot del plače tekočega meseca ali kot poračun plač za več mesecev.

1.1. Izplačilo kot del plače tekočega meseca

Če je božičnica izplačana hkrati s plačo za tekoči mesec, izplačevalec na obračunu davčnega odtegljaja prikaže celoten znesek tako izplačane plače (redna mesečna plača in del plače v obliki “božičnice”). Izračun akontacije dohodnine pri glavnem delodajalcu se v tem primeru opravi ob upoštevanju drugega odstavka 127. člena ZDoh-2, v skladu s katerim se akontacija dohodnine izračuna tako, da se uporabita stopnja dohodnine in veljavna lestvica za leto izplačila, preračunana na 1/12 leta. Pri izračunu akontacije od tega dohodka se upoštevajo tudi prejemniku pripadajoče olajšave v mesečnem znesku.

Če je plača iz uspešnosti poslovanja izplačana ločeno od redne plače, pa mora delodajalec pri izračunu akontacije dohodnine upoštevati četrti odstavek 127. člena ZDoh-2, v skladu s katerim se ob izplačilu zadnjega dela dohodka iz delovnega razmerja ugotovi višina mesečnega dohodka iz delovnega razmerja ter izvrši izračun akontacije dohodnine in poračun že plačane akontacije dohodnine od posameznih delov dohodka iz delovnega razmerja.

1.2  Izplačilo kot poračun plače za več mesecev

V tem primeru glavni delodajalec izračun akontacije dohodnine opravi ob upoštevanju petega odstavka 127. člena ZDoh-2. V skladu s to določbo se akontacija dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki se všteva v davčno osnovo in se izplača za več mesecev skupaj, izračuna od celotnega izplačila navedenega dohodka po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka. Za ugotovitev povprečne stopnje dohodnine od enomesečnega dohodka se prejeti dohodek, ki zadeva več mesecev, razdeli na toliko enakih delov, za kolikor mesecev velja, vendar ne več kakor za 12 mesecev.

2.  Izplačilo »božičnice«, ki ni opredeljena kot sestavni del plače

V praksi delodajalci »božičnica« poimenujejo tudi izplačilo zaposlenim ob novem letu, ki ni opredeljeno kot sestavni del plače, oziroma katerega opravijo npr. na podlagi izredne odločitve poslovodstva ali na podlagi kolektivne pogodbe, ki to izplačilo opredeljuje kot drugo vrsto izplačila.

Tudi v tem primeru gre za dohodek iz delovnega razmerja po 37. členu ZDoh-2, ki se hkrati všteva v osnovo za obračun in plačilo prispevkov na podlagi 3. člena ZPSV. Način izračuna akontacije dohodnine od tako izplačanega dohodka je, enako kot pri izplačilu božičnice kot sestavnega dela plače, odvisen od opredelitve obdobja, na katerega se ta dohodek nanaša. Če gre za enkratno izplačilo, ki ima naravo nagrade zaposlenim ob novem letu, se pri izračunu akontacije dohodnine upošteva mesečno dohodninsko lestvico ter mesečne zneske olajšav, ob izplačilu, ločenem od rednega izplačila plače, pa tudi četrti odstavek 127. člena ZDoh-2 (ugotovitev višine mesečnega dohodka iz delovnega razmerja ter poračun že plačane akontacije dohodnine). Če pa se izplačilo izvrši kot nagrada za več mesecev (npr. znesek nagrade je določen glede na število mesecev zaposlitve zaposlenega pri delodajalcu), se izračun akontacije dohodnine izvrši po povprečni stopnji (peti odstavek 127. člena ZDoh-2).